Gostovanje v Franciji

01.05.2014

Tamburjaši smo letošnje prvomajske praznike preživeli v Franciji, kjer nismo le tamburali, temveč tudi spoznavali življenje in delo slovenskih izseljencev v severovzhodni Franciji ter si ogledali najvažnejše znamenitosti francoske prestolnice. Družbo na potovanju so nam delala dekleta ženskega pevskega zbora Radost iz Godoviča z zborovodkinjo Damjano Vončina, ki so naše koncerte vokalno bogatile z ubranimi glasovi.

 Pot nas je preko Avstrije in Nemčije najprej vodila v severovzhodno Francijo. Dvourni postanek smo napravili v mestu Strasburg, kjer smo si ogledali Petit France, cerkev sv. Tomaža, katedralo Naše gospe ter strasburško opero, obisk pa zaključili z ogledom stavbe evropskega parlamenta. Čez dobro uro vožnje z avtobusom smo prispeli v kraj Freyming Merlebach, kamor nas je v goste povabila slovenska katoliška misija z duhovnikom Jožetom Kaminom in predsednico društva prijateljev slovenske katoliške misije Freyming-Merlebach, ga. Jožico Curk. Slovenci so nas zelo prijazno sprejeli in nas gostili dva dni. Med njimi smo spoznali tudi več rojakov iz Vipave, med katerimi se bomo še posebej spominjali g. Bernarda Reharja, ki se nam je velikodušno ponudil za vodiča, nam pripovedoval o zgodovini izseljencev v tem delu Francije ter o svojem življenju in delu. Popeljal nas je tudi na ameriško vojaško pokopališče v St. Avold, ki z 8000 belimi križi nemo priča o grozovitostih 2. svetovne vojne.

Po nočnem počitku in jutranjem okrepčilu smo se odpeljali v cerkev Eglise Sainte Marie v bližnji kraj Stiring-Wendel, kjer se vsako leto prvega maja zbirajo Slovenci, ki živijo v tem delu Francije. Pri mašnem bogoslužju, ki ga je vodil g. Kamin ob somaševanju slovenskega duhovnika v Meinheimu, g. Janeza Modica, francoskega župnika, dekana Alfreda Schwartza in župnika domače župnije Habsterdick. Poleg sodelovanja pri maši smo Tamburjaši in pevski zbor Radost po maši pripravili tudi koncert, kjer smo poleg sakralnih skladb izvedli več slovenskih ljudskih pesmi in originalnih tamburaških skladb. Po slastnem kosilu, ki so ga pripravili domačini v prostorih slovenske katoliške misije, smo sodelovali še pri litanijah. Zanimanje za nas so pokazali tudi mediji. Za lokalno televizijo smo posneli nekaj skladb, krajši intervju z novinarjem pa je v francoskem jeziku opravil g. Jože Kamin, v nemškem pa naša dirigentka, Vlasta Lokar Lavrenčič.

Zvoke tamburic in slovensko pesem smo želeli predstavili tudi širšemu občinstvu, zato smo poseben koncert pripravili v glasbenem paviljonu na "Place des Etoile« v Merlebachu.

Naslednji dan smo že navsezgodaj nadaljevali pot proti Parizu. Naša prva postaja je bil Luksemburški park, kjer smo v glasbenem paviljonu pripravili koncert, na katerem so se prepletale instrumentalne in vokalne skladbe, želeli pa smo predstaviti predvsem slovensko ljudsko in popularno glasbo. Koncert nam je omogočila slovenska ambasada v Parizu in v čast nam je bilo, da je našemu koncertu prisostvovala tudi slovenska veleposlanica, ga. Veronika Stabej. S tem koncertom smo zaključili glasbeni del naše turneje in nadaljevali s turističnimi ogledi mesti. Najprej smo se povzpeli na Eifflov stolp, ki je v nas zapustil zelo veličasten vtis. Od blizu smo si ga ogledali v dnevni svetlobi in v nočni osvetlitvi. V soboto smo se po mestu prevažali z metrojem. Najprej smo se zapeljali do poslovnega dela mesta La Defense s čudovitimi stolpnicami, nato do slavoloka zmage (Arc de Triumf), trga Place de la Concorde ter pešačili preko Aleksandrovega mostu do hotela des Invalides. Nekateri med nami (predvsem fantovski del) se je tu odločil za ogled vojaškega muzeja, tiste, ki bolj zanima umetnostna zgodovina, pa so obiskali Rodenov muzej. Pariza seveda nismo mogli zapustiti brez ogleda katedrale Notre Dame, uspelo pa nam je vstopiti tudi v gotsko kapelo Sant Chapel z osupljivimi vitražnimi okni. Po ogledu centra Georges Pompidou, smo se zapeljali še na Montmartre in se povzpeli do bazilike Sacro Coeur, kjer smo bili deležni čudovitega razgleda na mesto. Presunilo nas je, da v tej cerkvi molitev nikoli ne utihne, saj je tu podnevi in ponoči izpostavljeno Najsvetejše in tu vedno nekdo moli. Popolnoma nasproten vtis temu sakralnemu prostoru pa je izžareval Boulevard de Clichy, na katerem smo si od zunaj ogledali še znani Moulin Rouge, preden smo se utrujeni vrnili v hotel.    

Prepolni čudovitih vtisov smo se naslednje jutro napotili proti domu in po osemnajstih urah vožnje srečno prispeli v Vipavo. Vse, kar smo videli in doživeli nas je obogatilo in nam odprlo nova obzorja in prepričani smo, da nam bo to gostovanje v Franciji ostalo za vedno v spominu.