Tamburjaši smo od 25. do 28. marca 2010 gostovali v Frankfurtu in njegovi okolici. Nastopili smo na mednarodnem glasbenem sejmu, v slovenskem društvu Sava, v romarski baziliki sv. Gotfrida v Ilbenstadtu ter v gotski cerkvici v Neuberg – Rüdigheimu.
MUSIKMESSE FRANKFURT
Glasbeni sejem v Frankfurtu, ki je bil od 24. do 27. marca, je eden izmed treh največjih glasbenih sejmov na svetu (druga dva sta še v Ameriki in na Kitajskem). Na njem razstavljajo številni izdelovalci glasbil ter glasbene opreme, glasbene založbe, proizvajalci akustične opreme … Vzporedno se odvijajo forumi, predavanja, koncerti … Vsako podjetje, ki razstavlja, lahko za svojo promocijo oblikuje ne samo izložbe, temveč tudi glasbeni program.
Tako smo Tamburjaši na povabilo švicarskega podjetja Schertler v petek, 26. marca, nastopili z dvema tričetrt urnima koncertoma. Izvedli smo jih na njihovem razstavnem prostoru. S svojim igranjem smo vzbudili veliko pozornosti, saj so v svetu tamburice malo ali skoraj nepoznan inštrument. Ta je v orkestrski zasedbi in z ozvočenjem podjetja Schertler izvrstno zazvenel. Med nastopoma smo si ogledali sejem in preizkusili veliko glasbil, od kitar, frajtonaric, tolkal … do koncertnih klavirjev. Zanimivosti ni manjkalo.
UO SKPD SAVA
Ko so se vrata sejma zaprla, smo se odpeljali do prostorov Slovenskega kulturnega prosvetnega društva Sava, kjer so nas že pričakovali v Frankfurtu živeči Slovenci. Predsednik društva g. Jožef Lopič nas je nagovoril v imenu vseh prisotnih. Sledil je koncert. Ta je izzvenel v prijetnem druženju ob zvokih frajtonarice, ki sta si jo izmenično podajala Matevž in Tone. Pridne gospodinje so poskrbele, da nismo ostali lačni, mi pa smo ponudili dobro vipavsko kapljico, ki jo je pridelal Rajko Andlovic. Tu smo spoznali tudi vodičko Natalijo, ki nas je naslednji dan vodila po centru mesta.
ILBENSTADT
V soboto smo večino dneva namenili za ogled Frankfurta, zvečer pa smo sodelovali pri maši v 900 let stari romanski baziliki sv. Gotfrida v Ilbenstadtu. Po maši smo imeli tudi samostojni koncert. Čudovita akustika bazilike in nežni zvoki tamburic, ki sta se jim pridružili še naši solistki Anja in Andreja, so prevzeli prisotne, da so kar med mašnim obredom, po zapetem ''Pie Jesu'', pričeli ploskati. Z aplavzom so nagradili tudi tamkajšnjega župnika, sicer slovenskega rodu, dr. Vinka Kraljiča, ki je ob naši spremljavi v obeh jezikih zapel ''Marija, pomagaj nam sleherni čas''. Ker je bilo naše gostovanje ravno na cvetno nedeljo, smo s seboj iz Slovenije prinesli oljčne vejice, s katerimi so okrasili oltarno mizo bazilike. V isti baziliki smo sodelovali pri maši tudi na samo cvetno nedeljo.
NEUBERG – RÜDIGHEIM
V nedeljo popoldne smo se odpeljali v dvajset kilometrov oddaljeni Neuberg – Rüdigheim, kamor nas je povabil tamkaj živeči slovenski skladatelj in organist Janko Jezovšek. Z Bachovim Airom smo zaključili evangeličansko bogoslužje v cerkvi, nato pa v tej najstarejši gotski cerkvici v regiji Hanauerland, imeli še en samostojni koncert. Publika je bila sestavljena pretežno iz nekdanjih in sedanjih učencev g. Jezovška, njihovih družin in prijateljev. Kot uvod h koncertu je g. Jezovšek pokazal in predstavil tudi nekaj različnih brenkal iz svojega muzeja glasbil. Tudi tu je bila publika zelo navdušena nad tamburicami in našim igranjem. Po okrepčilu, ki nam ga je pripravila skladateljeva soproga, smo se prepolni lepih vtisov napotili proti domu in srečno prispeli domov v jutranjih urah.
S svojim gostovanjem smo na mednarodni ravni predstavili sebe in zastopali svoj kraj. Navezali smo stike, ne samo s Slovenci v tem delu Nemčije, temveč tudi z domačini, pri katerih smo kljub jezikovni oviri začutili prisrčno sprejetost. Naše gostovanje je imelo tudi ekumenistični pomen, saj smo preko glasbe povezali evangeličansko in rimokatoliško skupnost.
Zahvaljujemo se podjetju Schertler, ki nam je omogočilo nastop na enem največjih glasbenih sejmov na svetu.
Zahvaljujemo se g. Janku Jezovšku, ki se je angažiral za nas in organiziral koncert v svojem kraju.
Zahvaljujemo se slovenskemu društvu Sava v Frankfurtu in njegovemu predsedniku g. Jožefu Lopiču za organizacijo koncerta v društvenih prostorih in prisrčen sprejem.
Posebej se bomo spominjali g. Dietra Gaede, ki se je na naš koncert pripeljal 350 km daleč s severa Nemčije.
Najbolj pa smo seveda hvaležni našemu rojaku in župniku Ilbenstadta, dr. Vinku Kraljiču, ki nas je v svoji fari gostil tri dni, nam plačal prenočišče s prehrano in prav očetovsko poskrbel za nas. Ko smo odhajali, nam je v poklon ponudil ''stari kontrabas'', ki je pri njem na podstrešju ležal kar 15 let. Ko nam ga je pokazal, smo ugotovili, da gre za malo tamburaško berdo iste uglasitve, kot jo uporabljamo mi. Po kakšnem čudežu se je ta berda znašla na tistem kraju in toliko let čakala na nas, ve samo Bog. Mi smo jo seveda z veseljem odpeljali, saj računamo, da bo nanjo igralo še veliko mladih tamburašev.
